ZAG sodeluje v projektu Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, InnoRenew CoE
V petek, 27. marca 2015, je v Kopru potekala tiskovna konferenca ob podpisu začetka projekta Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, InnoRenew CoE, kjer ZAG sodeluje kot konzorcijski partner. Projekt je bil konec januarja letos med 169 prijavljenimi izbran za prvo, enoletno fazo delovanja.
Vodilni partner projekta je Univerza na Primorskem, ki bo skupaj z nemškim inštitutom Fraunhofer Institute for Wood Research – Wilhelm-Klauditz-Institut (WKI) in s sedmimi slovenskimi partnerji (Univerzo v Mariboru, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavodom za gradbeništvo Slovenije, Inštitutom za celulozo in papir, Zavodom E-Oblak, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ter Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije) ustvarjala okolje za razvoj, gospodarsko rast in mednarodno prepoznavnost obalne regije ter Slovenije.
Namen projekta InnoRenew CoE je vzpostaviti center odličnosti za raziskave, razvoj in inovacije na področju obnovljivih materialov ter raziskav zdravega bivanjskega okolja s poudarkom na lesu ter z njegovim delovanjem omogočiti preboj Slovenije na vodilno mesto v Evropi na področju trajnostnega gradbeništva.
Povzetki s tiskovne konference:
Rektor prof. dr. Dragan Marušič je ob današnjem srečanju izrazil zadovoljstvo nad priznanjem Evropske komisije, ki potrjuje mednarodno konkurenčnost univerze in njeno usmerjenost k internacionalizaciji. Dejal je: »Današnji dogodek je za Univerzo na Primorskem posebnega pomena zaradi več razlogov: njene povezanosti z okoljem, njene vizije in usmerjenosti k vidni pozicioniranosti v svetu. To je doslej tudi največji znanstveni uspeh za univerzo, ki je po strogo objektivnih kriterijih uspela priti v drugo fazo razpisa Obzorja 2020.« Dodal je, da je Slovenija glede na strateško-politično pozicijo, glede na gospodarsko ter znanstveno področje prej periferna država, kot država blizu centra. UP kot akademska institucija s svojimi znanstvenimi uspehi in tesnim sodelovanjem z gospodarstvom lahko prispeva k uveljavitvi Slovenije v svetovni znanstveni skupnosti, na drugih pa je, da posledice tako znanstvenih kot gospodarskih dosežkov pretopijo v strateško-politično bolj samozavestno in emancipirano obnašanje.
Vodja projekta, doc. dr. Andreja Kutnar, je predstavila vsebino projekta, katerega glavni namen je izvajanje pametnega, trajnostnega in sodobno grajenega okolja za vse generacije, s čimer se želi transformirati Slovenijo v družbo, ki je osredotočena na: trajnostni razvoj, ciklično gospodarstvo, blaginjo ljudi ter uporabo njenih obnovljivih virov in sredstev. V svoji predstavitvi je izpostavila, da bodo v prvem letu izvajanja projekta UP in konzorcijski partnerji v povezavi z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije in posameznimi podjetji poiskali odgovore na vprašanja, kje so potrebe po inovacijah in razvoju. Dodala je še, da bodo prejeta sredstva za enoletni projekt namenjena pripravi poslovnega načrta, ki je pravzaprav vstopnica v drugo fazo in s tem zelena luč za pridobitev financiranja Evropske komisije v višini 20 milijonov evrov.
Prof. dr. Bohumil Kasal, direktor Inštituta za lesarstvo Fraunhofer, je najprej predstavil inštitut, v katerem deluje. »Fraunhofer Institute for Wood Research – Wilhelm-Klauditz-Institut« je del največjega evropskega inštituta »Fraunhofer Gesellschaft«, ki je prepoznaven po uspešnem prenašanju temeljnih in aplikativnih raziskav v prakso. Prof. dr. Kasal je poudaril, da si v Centru odličnosti želijo sooblikovati vsebine in vanj prenesti vsaj del lastne uspešne organizacijske strukture. Njihov primarni interes je sodelovanje z univerzami, ki so vir temeljnega znanja. Dodal je še: »Slovenijo vidim kot potencialna vrata za nadaljnje izboljšanje in nadgrajevanje našega dela in razširjanje v regije, kjer tradicionalno še nismo zastopani.«
Mag. Urban Krajcar, generalni direktor Direktorata za znanost z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je izrazil podporo projektu in konzorciju: »Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v projektu videlo priložnost, da s strani nemškega Inštituta za lesarstvo Fraunhofer (Fraunhofer Institute for Wood Research – Wilhelm-Klauditz-Institut) pritegnemo prakse in znanja, ki jih v Sloveniji še nimamo. To bo priložnost tako za ministrstva, kot za univerzo in njene konzorcijske partnerje.« Če bo projekt uspešen tudi v naslednjem koraku, bo ministrstvo, po besedah mag. Krajcarja, zagotovilo sredstva v dvakratni višini zagotovljenih sredstev s strani Evropske komisije, to je do 40 milijonov evrov infrastrukturnih sredstev.
Jošt Jakša, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob dejstvu, da je les, poleg vode, največje bogastvo Slovenije, ki je v 60 odstotkih pokrita z gozdom, izpostavil, da je zaradi naše majhnosti naša prednost v kakovosti in znanju. Povedal je: »Imamo gozdno lesne asortimente, ki na trgu dosegajo vrednost (recimo hlod) do 9.700 evrov po kubičnem metru, toda kaj, ko to pokupijo tujci in s tem se tudi dodana vrednost znanja in oblikovanja prenese v druge države. Zato je sodelovanje znanosti, predvsem pa takega konzorcija, ki ustvarja Center odličnosti z namenom postaviti les na pravo mesto ne le velik dogodek in največji dosežek za Univerzo na Primorskem, temveč tudi na nivoju Republike Slovenije, kajti če bomo vzpostavili lesne verige, lahko pričakujemo nekaj deset tisoč novih delovnih mest in zaposlitev ter dodano vrednost.« Dodal je še, da sosednje države vlagajo izjemne sredstva v nove rabe lesa, kajti lahko se ga uporablja v različnih industrijah - to je dodana vrednost v milijonih evrih. »Zato potrebujemo slovensko pamet, da bo naš les dobil pravo vrednost v naši državi. Naše ministrstvo je podprlo projekt že v času priprave, zato bomo z veseljem vložili vse napore, da ga v medresorskem sodelovanju pripeljemo med najbolj odlične v Evropi,« so bile vzpodbudne besede Jakše.
Poleg sogovornikov in drugih partnerjev konzorcija: prof. dr. Zdravka Kavčiča, prorektorja za finančne zadeve z Univerze v Mariboru, gospoda Jerneja Hudolina, generalnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, gospoda Daliborja Baškovča, izvršnega direktorja Zavoda E-OBLAK, gospoda Borisa Kopiloviča, dr. medicine z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, gospoda Mateja Gojčiča, namestnika direktorice za razvoj in splošne zadeve Regionalne razvojne agencije Ljubljanske razvojne regije, izr. prof. dr. Andraža Legata, direktorja Zavoda za gradbeništvo Slovenije in mag. Mateje Mešl, direktorice Inštituta za celulozo in papir, so se novinarske konference udeležili številni vabljeni gostje, med njimi podžupan Mestne občine Koper, gospod Peter Bolčič, direktor Regionalnega razvojnega centra, gospod Giuliano Nemarnik in drugi.
Po zaključku je sledil trenutek podpisa konzorcijske pogodbe v sicer neobičajni obliki: partnerji projekta so z zlaganjem lesenih kock sestavili maketo hiše z nazivom projekta in sodelujočih institucij ter s tem simbolno povzeli glavno tematiko nastajajočega Centra – uporabo materiala iz obnovljivih virov za grajeno bivalno okolje.
