LCA delavnica
V okviru enega od dobljenih projektov pametne specializacije (NMP oziroma CELKROG) je na ZAG v četrtek, 27. oktobra 2016, potekala LCA delavnica pod naslovom: Vrednotenje procesov, novih rešitev in produktov z vidika okoljskih učinkov, ki jo je koordinirala dr. Katja Malovrh Rebec. Delavnice se je udeležilo skoraj 80 udeležencev, kar priča o veliki aktualnosti te tematike.
Analiza življenjskega cikla ali LCA (Life Cycle Assessment) pred podjetja postavlja nove zahteve, ki so lahko tudi nove priložnosti. Tudi raziskovalci so v njej prepoznali priložnost za sistematično in primerljivo vrednotenje okoljskih parametrov procesov in/ali izdelkov.
ZAG ima na področju LCA že veliko znanja in izkušenj z raznih projektov, kar so pokazala odlična predavanja naših strokovnjakov.
Program delavnice:
- Uvodni pozdrav; direktor ZAG Andraž Legat
- Uvod, predstavitev programa, ZAG-a in predavateljev ter NMP; Katja Malovrh Rebec in Mateja Mešl
- Kaj je LCA in kakšno mesto ima v raziskavah in industriji; Friderik Knez
- Kako se analize LCA vključijo v vrednotenje stavb; Sabina Jordan
- Krožno gospodarstvo in vrednotenje okoljskih odtisov; Alenka Mauko Pranjić
- Postopek LCA, pridobivanje podatkov in rezultati; Katja Malovrh Rebec
- Izkušnje z vrednotenjem LCA v raziskavah; Janez Turk
- Vodena razprava v skupinah po sklopih
Z metodo LCA vrednotimo vplive na okolje, ki jih v življenjskem ciklu povzroči proizvod ali proces. Cilj LCA je lahko optimizacija procesov, primerjava izdelkov, lahko jo uporabimo kot orodje za odločanje itd. Osnova za LCA je popis vhodnih in izhodnih tokov, pri čemer upoštevamo standarde ter dodatna produktna pravila in na ta način zagotavljamo primerljivost in kvaliteto rezultatov.
Metoda LCA je trenutno edina mednarodno standardizirana metoda za ocenjevanje okoljskih vplivov. S to kompleksno analitsko metodo skušamo dobiti vpogled v celotni življenjski cikel izdelka, ki zajema:
• pridobivanje surovin,
• pridobivanje energijskih virov,
• proizvodnjo in distribucijo potrebne energije,
• proizvodnjo polizdelkov, izdelkov ter stranskih izdelkov,
• transport in distribucijo,
• učinke med uporabo in
• alternativne možnosti ravnanja z izdelki po uporabi.
Takšen pristop je zlasti pomemben, kadar obstajajo alternativne poti in možnosti izbire tistih različic, ki najmanj obremenjujejo okolje.
Strategija pametne specializacije (SPS) predstavlja strateški dokument Slovenije, s pomočjo katerega želi Slovenija določiti vlaganja razvojnih sredstev v raziskave, razvoj in inovacije na področja, ki bodo prinesla največje učinke na gospodarstvo.
Projekt NMP povezuje partnerje v celotni verigi uporabe primarne in odpadne biomase kot surovine za razvoj bio-osnovanih materialov ((nano) celuloze in zelenih kemikalij) in proizvodnje končnih produktov iz naravnih vlaken (papirja, karton, preje) in bio-kompozitnih materialov (gradbeništvo, avtomobilska, elektro industrija) ki s povezovanjem kompetenc na področju razvoja materialov, tehnologij in tržnih aplikacij ustvarjajo priložnosti za razvoj konkurenčnih produktov in storitev z višjo dodano vrednostjo v obstoječih in novih vrednostnih verigah.
Strateška usmeritev sledi konceptu zapiranja snovnih poti in razvoja konkurenčnih produktov v celotnem krogotoku od razklopa biomase in uporabe njenih gradnikov za razvoj naprednih materialov , njihove predelave v produkte z visoko dodano vrednostjo do re-uporabe in končne predelave odpadkov.
Projekt NMP, ki ga koordinira Inštituta za celulozo in papir (ICP) in v katerem sodeluje 19 partnerjev, uresničuje ključno usmeritev za povečanje učinkovitosti rabe naravnih virov in prehod v krožno gospodarstvo. Povezovanje partnerjev v vertikalnih verigah - razvoj materialov, proizvodnih in procesnih tehnologij ter aplikacij - je usmerjeno v razvoj novih produktov na osnovi biomase; bio-osnovanih spojin za industrijo lepil, premazov in smol, naprednih produktov v primarni predelovalni verigi naravnih vlaken (papir, karton, preje), kompozitnih materialov na osnovi naravnih vlaken in biopolimerov za aplikacije v produktih avtomobilske, gradbene, elektro in drugih industrij ter naprednih tehnologij in naprav za snovno (pridobivanje sekundarnih surovin) in končno energetsko izrabo odpadkov.
ZAG pod vodstvom Vilme Ducman vodi sklop Razvoj procesov za biološko in mehansko predelavo trdnih odpadkov v produkte z dodano vrednostjo. Poleg tega ZAG pod vodstvom Friderika Kneza vodi tudi horizontalno dejavnost LCA za vseh pet sklopov.
