Ugriznimo znanost
NOVICA: Vabimo k ogledu oddaje Ugriznimo znanost, v kateri sodeluje tudi Friderik Knez z ZAG-a in bo govorila o problematiki radona. Oddaja bo na sporedu bo v četrtek, 30. 10. 2014, ob 17.25 na Prvem programu TV Slovenija.
Če si oddaje ne boste uspeli pogledati v živo, jo lahko poiščete v spletnem arhivu.
Škodljivi radioaktivni radon je naravno prisoten plin, ki izstopa iz tal ali iz gradbenih materialov. Radon prodre preko kleti v notranjost zgradb, kjer se napram zunanjemu svetu hitro kopiči. Z vdihavanjem prodre v pljuča, kjer zaradi sevanja povzroči precejšnjo škodo in zato je radon takoj za kajenjem najpogostejši povzročitelj raka na pljučih.
Slovenija je geološko heterogena dežela in zato zanimiva za meritve koncentracije radona. Prvič so se s tem problemom soočili leta 1969 v zvezi z rudnikom urana v Žirovskem vrhu. Kasneje so ugotovili povišane koncentracije tudi v rudniku živega srebra v Idriji, rudniku svinca in cinka v Mežici, medtem ko so bile vrednosti v premogovnikih nižje zaradi učinkovitega prezračevanja. Meritve so prešle v podzemne jame, pri čemer so v nekaterih delih namerili do 20 kBqm-3. V Postojnski jami je koncentracija radona v območju od 2 so 4 kBqm-3, kar je za obiskovalca prispevek k letni dozi okrog 2 %, zaposleni pa morajo biti pod stalnim radiološkim nadzorom.
Poleg meritev, ki potekajo v slovenskih zdraviliščih, so se leta 1986 pričele meritve radona v bivalnem okolju, pri čemer so se osredotočili predvsem na slovenske šole, vrtce in okrog 900 naključno izbranih stanovanj. V Sloveniji do zdaj nimamo uradno določenih omejitev glede koncentracije radona v bivalnem in delovnem okolju, zato načeloma sledimo priporočilo ICRP (International Commission on Radiological Protection), ki dovoljuje koncentracijo radona v zraku bivalnega okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju.
Vir: Wikidedija