Seminar Razvoj novih produktov in tehnologij v gradbeništvu
Na Zavodu za gradbeništvo je v ponedeljek, 17. junija 2019, potekal seminar z naslovom RAZVOJ NOVIH PRODUKTOV IN TEHNOLOGIJ V GRADBENIŠTVU, ki sta ga pod vodstvom dr. Sabine Jordan organizirala GBC Slovenija in Zavod za gradbeništvo Slovenije.
Program seminarja je bil naslednji:
• Pozdrav GBC Slovenija, dr. Sabina Jordan (članica UO GBC)
• Pozdrav gostitelja, direktor ZAG, doc. dr. Aleš Žnidarič
• Inovativne rešitve za konstrukcije iz križno lepljenega lesa, dr. Tomaž Pazlar
• Alkalijsko aktivirane pene, Mark Češnovar
• Gradbeni paneli na osnovi biomase, dr. Lidija Korat
• Toplotna izolacija iz naravnih materialov, dr. Peter Nadrah
• ODMOR
• Nizkoogljični in nizkoenergijski cementi na osnovi belita in sulfoaluminata, doc. dr. Sabina Kramar
• Proizvodnja, uporaba in reciklaža stekloplastike, dr. Janez Bernard
• Vrednotenje produktov in stavb – zakaj in kako, dr. Sabina Jordan
Povzetek vsebine predavanj:
Inovativne rešitve za konstrukcije iz križno lepljenega lesa, dr. Tomaž Pazlar: Konkurenčnost križno lepljenega lesa (CLT-ja), kot vsestransko uporabnega gradbenega materiala z aplikacijami na področjih, ki jih aktualni in načrtovani predpisi/smernice še ne obravnavajo, je potrebno povečati. Zato je glavni namen projekta InnoCrossLam povečati načrtovane raziskave, s katerimi se bo izboljšalo razumevanje odziva CLT v zahtevnih aplikacijah kot so npr. nosilci iz CLT-ja, zarezani CLT elementi, nesimetrične konstrukcije (po tlorisu in višini), CLT elementi z odprtinami, CLT elementi ob vnosu velike točkovne sile itd. Posebna pozornost bo namenjena izdelavi podrobnih numeričnih modelov samega osnovnega materiala, s čimer se želi izboljšati poznavanje mehanskega odziva CLT-ja. Eno izmed področij raziskav predstavlja tudi analiza odpornosti visokih stavb, izdelanih iz CLT-ja, na horizontalne vplive (potres, veter), pri čemer bodo obravnavani različni konstrukcijski sistemi z večjo/manjšo prisotnostjo primarnih nosilnih elementov iz CLT-ja. Sočasno pa se bo podrobneje razvijal tudi koncept multi-funkcijske rabe materiala, to je CLT za toplotno aktivacijo.
PAZLAR_seminar_17jun2019.pdf
Alkalijsko aktivirane pene, Mark Češnovar: Alkalijska aktivacija je proces pri katerem se osnovna surovina pod vplivom dodajanja alkalij (vodna stekla, hidroksidi,..) zaradi poteka kemijske reakcije pri visokem pH-ju zamreži mikrostrukturo in tako nastane uporaben material. Osnovni pogoj je, da surovina vsebuje določeno količino amorfnih (nekristaliničnih) alumosilikatov. V okviru projekta Flow želimo uporabiti odpadne žlindre, ki nastajajo kot stranski produkti pri proizvodnji slovenskega jekla, in iz njih s postopkom alkalijske aktivacije izdelati penjeno izolacijo za uporabo v gradbeništvu. Za ta namen določamo razmerja količine žlindre in aktivatorja, pravilne nege (sušenje) kar vse vpliva na mehanske lastnosti. Optimalne sestave so v nadaljevanju porozirane z dodatki penilcev, stabilizirane s površinsko aktivnimi snovmi ter po potrebi utrjene z vlakni vgrajenimi v strukturo. Za namen ovrednotenja omenjenih materialov uporabljamo številne analizne metode kot so XRD, XRF, FTIR, SEM, EDXS, granulometrija, meritev trdnosti.
CESNOVAR_seminar_17jun2019.pdf
Gradbeni paneli na osnovi biomase, dr. Lidija Korat: Razvoj visoko zmogljivih izolativnih materialov v gradbenem sektorju zajema uporabo celuloznih materialov. Cilj raziskav je razvoj toplotnih izolacijskih plošč iz naravnih celuloznih vlaken, ki bodo v kombinaciji z različnimi vezivi (cement in alkalno aktivirani materiali) predstavljala novo generacijo okolju prijaznih gradbenih materialov. Plošče so bile pripravljene v laboratoriju in testirane z različnimi metodami (XRF, XRD, gostota, tlačne trdnosti…). Delo se izvaja v sklopu projekta Cel Krog - izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov.
KORAT_seminar_17jun2019.pdf
Toplotna izolacija iz naravnih materialov, dr. Peter Nadrah: V okviru projekta CEL.KROG se razvijajo veziva in postopki za pripravo toplotno-izolativnih plošč iz naravnih materialov. Prednost takšnih plošč je večji delež vhodnih surovin rastlinskega izvora in manjši delež surovin iz naftnih derivatov. Plošče so bile pripravljene iz vlaken industrijske konoplje in anorganskih oz. organskih veziv. V ta namen so bila razvita veziva na osnovi silikatov in na osnovi škroba. Pripravljenim ploščam je bila določena toplotna prevodnost, v nadaljnjem delu pa se bo optimiziralo postopke priprave plošč, da bodo dosežene boljše vrednosti okoljskih parametrov.
NADRAH_seminar_17jun2019.pdf
Nizkoogljični in nizkoenergijski cementi na osnovi belita in sulfoaluminata, doc.dr. Sabina Kramar: Razvoj na področju mineralnih veziv oz. cementov je v zadnjih letih močno usmerjen v zmanjševanje ogljičnega odtisa ter znižanje porabe energije. Številne raziskovalne skupine tako intenzivno delujejo na razvoju različnih alternativnih veziv, ki temeljijo ali na delnem nadomeščanju konvencionalnega portlandskocementnega klinkerja (OPC) ali pa slednjega ne vsebujejo. Poleg tega strateške usmeritve Evropske Unije stremijo k čim večji predelavi in ponovni uporabi industrijskih in gradbenih odpadkov. Ena od rešitev, ki omogoča hkratno zmanjševanje emisij CO2, nižjo porabo energije pri proizvodnji klinkerja in predelavo ter ponovno uporabo sekundarnih surovin je uporaba belitno-sulfoaluminatnega cementa.
KRAMAR_17jun2019.pdf
Proizvodnja, uporaba in reciklaža stekloplastike, dr. Janez Bernard: Polimerni kompoziti sestojijo iz polimerne osnove in ojačitvenih vlaken. Kot osnovo se navadno uporablja epoksidne, vinilestrske ali poliestrske smole, medtem ko so kot ojačitev najbolj pogosta steklena, ogljikova ali aramidna vlakna. Od sredine 20. stoletja se polimerne kompozite zaradi nizke gostote in obenem odličnih mehanskih lastnosti, uporablja kot konstrukcijske elemente v letalski in vesoljski tehnologiji. Poleg tega so tehnologije izdelave kompozitov zelo fleksibilne in omogočajo izdelavo raznovrstnih izdelkov. Trenutno se največ uporablja kompozite ojačene s steklenimi vlakni (stekloplastiko), s proizvodnjo, ki presega 90 % celotne proizvodnje polimernih kompozitov. Po pol stoletja proizvodnje stekloplastike je nastalo 80 milijonov ton proizvodov, za katere ob izteku njihove življenjske dobe še ni učinkovitih rešitev glede reciklaže. Ker še ni učinkovitega sistema za odstranitev teh odpadkov, njihova reciklaža še vedno predstavlja precejšen izziv.
BERNARD_seminar_17jun2019.pdf
Vrednotenje produktov in stavb – zakaj in kako, dr. Sabina Jordan: Produkti in stavbe imajo lahko velik vpliv na okolje v ožjem in širšem pomenu. Zato je bistveno, da se jih analizira in pri tem ugotavlja možnosti za njihove izboljšave na različnih segmentih. V ta namen so bile razvite metodologije, s katerimi je mogoče analizirati posamezen vpliv obravnavanega produkta. To so t.i. okoljske vseživljenjske analize produktov, ki predstavljajo osnovo za celovite analize kompleksnih produktov kot so stavbe. Celovite analize pa lahko zajemajo več aspektov, od okoljskega, družbenega, ekonomskega, tehničnega. Za tovrstno vrednotenje stavb je sicer že razvitih in v uporabi več komercialnih evalvacijskih sistemov, ki pa so zelo kompleksni za uporabo. Zato se v okviru EU projekta programa Life, CARE4CLIMATE, razvija sistem trajnostnih kazalnikov za Slovenijo, na podlagi katerega bo stavbe v slovenskem prostoru mogoče vrednotiti z vidika trajnostnosti.
