Zmanjševanje posledic naravnih nesreč z uporabo armiranih zemljin
V sredo, 17. septembra 2014, smo na delavnici predstavili uporabo armiranih zemljin, ki omilijo škodo ob vremenskih ujmah in potresih. Delavnice, ki jo je organiziral dr. Stanislav Lenart, se je udeležilo približno petdeset strokovnjakov iz Slovenije, ki so prisluhnili trem domačim predstavitvam in osrednjemu predavanju, ki ga je izvedel prof. Fumio Tatsuoka iz Japonske.
Po ocenah evropske gradbene platforme (ECTP, 2007) ocenjena škoda zaradi različnih vrst naravnih nesreč v državah EU letno v povprečju presega 7 milijard evrov. Precejšen del te škode je posledica poškodb ali celo porušitev infrastrukturnih objektov zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov (npr. poplav) ali rušilnih potresov. Pri tem Slovenija ni nobena izjema, kar smo lahko izkusili tudi v poplavah ta mesec. V želji iskanja dobrih tehničnih rešitev, ki bi pomagale zmanjšati škodo, s katero se skoraj vsakoletno soočamo, je bila v sredo, 17.septembra 2014 na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, v organizaciji Oddelka za geotehniko in prometnice (organizator dr. Stanislav Lenart), izvedena delavnica z naslovom ZMANJŠEVANJE POSLEDIC NARAVNIH NESREČ Z UPORABO ARMIRANIH ZEMLJIN.
Približno 50 strokovnjakov iz Slovenije je prisluhnilo trem domačim predstavitvam in osrednjemu predavanju, ki ga je izvedel prof.Fumio Tatsuoka iz Japonske. Prof. Fumio Tatsuoka je eden pionirjev geotehničnih konstrukcij iz armiranih zemljin. V svoji bogati karieri je razvil številne inovativne postopke gradnje in kot predsednik mednarodnega združenja za geosintetike (IGS) bistveno pripomogel k uveljavljanju sodobnih načinov uporabe armiranih zemljin.
Program delavnice je bil sledeč:
Uvod
Miha Tomaževič: Primeri porušitev temeljnih tal zaradi potresne obtežbe
Samo P. Medved: Uporaba armiranih zemljin v slovenski praksi
Stanislav Lenart: Preiskave mehanizma armiranja zemljin
Osrednje predavanje v obliki internetne konference: Fumio Tatsuoka: Seismic Disaster Mitigation by Geosynthetic-Reinforced Soil Structures
Na delavnici so bile predstavljene inovativne rešitve pri razvoju katerih je sodeloval ZAG in rezultati njihovega preizkušanja. V zaključku delavnice je bilo ugotovljeno, da uporaba armiranih zemljin prinaša v geotehniko večjo zanesljivost in odpornost infrastrukturnih objektov na pojav naravnih nesreč. Na prikazanih primerih iz prakse so se lahko udeleženci prepričali tudi o stroškovni učinkovitosti tovrstnih rešitev. Te gradnjo skrajšajo, v primerjavi s klasičnim načinom gradnje pa so stroški ob uporabi armiranih zemljin tudi bistveno nižji (na primeru podpornih ukrepov je lahko ta razlika v stroških tudi več kot 100%). Žal pa je bila ugotovitev delavnice tudi ta, da se pri sanacijah naravnih nesreč v Sloveniji prevečkrat ponovno uporabi prvotne rešitve, ki so se že izkazale za neprimerne. Tako je ponovna škoda zgolj vprašanje časa.