Šukljetov dan
Slovensko geothniško društvo je organiziralo že 15. Šukljetov dan, ki tradicionalno obsega tri vabljena predavanja in eno izmed njih je bilo predavanje dr. Iztoka Klemenca z ZAG-a.
Slovensko geothniško društvo je organiziralo že 15. Šukljetov dan, ki tradicionalno obsega tri vabljena predavanja. Eno izmed njih je bilo predavanje dr. Iztoka Klemenca z naslovom »Pregled področja trajnih prednapetih geotehničnih sider po uvedbi priporočila SIA 191 v inženirsko prakso«. Posveta 7. novembra na Bledu so se udeležili še: doc. dr. Karmen Fifer Bizjak, doc. dr. Stanislav Lenart, Barbara Likar, Franci Smrtnik in Mojca Ravnikar Turk, ki je sodelovala pri organizaciji dogodka.
15. Šukljetov dan je bil posvečen fenomenu likvifakcije tal, zajel pa je še aktualne
strokovne teme iz geotehniške prakse. Likvifakcija tal oz. lastnost tal, da se zaradi povečanja
pornih tlakov spremenijo v težko tekočino, je problem, s katerim se geotehniki pogosto srečujejo v praksi. Likvifakcija tal lahko nastopi zaradi seizmične aktivnosti ali druge dinamične obremenitve rahlih in zasičenih tal ter povzroči rušitve katastrofalnih razsežnosti.
Tuji vabljeni predavatelj je bil Mike Jefferies, PEng (svetovalec pri Golder Associates iz Kanade), ki je zaslovel kot vodilni strokovnjak na področju likvifakcije in kot soavtor knjige ˝Soil Liquefaction: A Critical State Approach˝ (Likvifakcija tal: pristop s pomočjo mehanike kritičnih stanj), ki je bila objavljena leta 2006. Več o tematiki lahko najdete na spletni strani http://www.sloged.si.
Dva domača predavatelja pa sta predstavila aktualno problematiko v naši geotehniški praksi.
Dr. Iztok Klemenc z ZAG-a je podal pregled uporabe trajnih prednapetih geotehničnih sider po uvedbi priporočila SIA 191. Marko Žibert iz podjetja Elea iC d.o.o pa je prikazal potek priprav na veliki strokovni izziv, ki ga predstavlja gradnja druge cevi avtocestnega predora skozi Karavanke.
Povzetek predavanja dr. Iztoka Klemenca:
Prelomnico pri uporabi trajnih prednapetih geotehničnih sider v naši praksi predstavlja uvedba švicarskega priporočila SIA V 191:1995 ob zagonu Nacionalnega programa izgradnje avtocest. Od takrat naprej pri nas kot trajna geotehnična sidra veljajo sidra s celovito protikorozijsko zaščito. V prispevku so orisane značilnosti koncepta in izvedbe takih sider, prav tako je pojasnjen mehanizem delovanja veznega dela sider. Posebna pozornost je namenjena izvedbi in obdelavi rezultatov preiskav sider, ki so se v praksi izkazale kot primerna podlaga za optimalno projektno rešitev sidranja na predvideni lokaciji.
Sidra s celovito protikorozijsko zaščito so tehnološko dovršena, a se to odraža tudi v njihovi relativno visoki ceni. Z namenom racionalizacije sider so bile opravljene raziskave možnosti vpliva z različnim oblikovanjem poteka pramen v skupnem zaščitnem polietilenskem ovoju veznega dela sider povečati nosilnost sider. Na testnem polju so bili preskušeni trije tipi modificiranih sider, na podlagi katerih so podane smernice za povečanje učinkovitosti veznih delov modificiranih sider kot tudi predlogi za učinkovitejše izvajanje preskusov nosilnosti sider v praksi.
Periodičnim vzdrževalnim pregledom vgrajenih sider ni posvečena potrebna pozornost. Možnosti sanacije korozijsko poškodovanih sider so omejene le na dostopne dele glav sider, učinkovite pa so lahko le v primerih, ko so izvedene pravočasno. Takojšen začetek izvajanja pregledov je nujen zaradi velikega obsega že vgrajenih sider, pomemben pa je tako za določitev prioritet vzdrževalnih ukrepov kot tudi zaradi možnosti optimizacije obsega vzdrževanja glede na ugotovitve pregledov.