Zagovor doktorata Petre Močnik
V sredo, 4.4.2018, je Petra Močnik iz Laboratorija za kovine, korozijo in protikorozijsko zaščito na NTF, UL Ljubljana, zagovarjala doktorat z naslovom »KARAKTERIZACIJA TRIBOKOROZIJSKIH PROCESOV NA DENTALNIH ZLITINAH PRI RAZLIČNIH VPLIVIH OKOLJA«. Doktorski študij je opravljala na programu Varstvo Okolja Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Milana Bizjaka ter somentorstvom dr. Tadeje Kosec.
V nalogi je obravnavala procese tribokorozije, ki je sočasni proces korozije in mehanske obrabe in lahko privede do večjih obrab dentalnih materialov med njihovo uporabo. Cilji doktorske naloge so bili pridobiti informacije o vplivih okolja na material, o tribokorozijskih procesih in koncentracijah izločenih kovinskih ionov na dveh dentalnih zlitinah, in sicer na žici zlitine NiTi in žici iz nerjavnega jekla v simulirani slini.
Z elektrokemijskimi metodami je ugotavljala korozijske lastnosti, z različnimi fizikalnimi in spektroskopskimi metodami pa mehanske in mikrostrukturne lastnosti ter sestavo oksidnih plasti. S tribokorozijskimi preiskavami je ovrednotila skupno stopnjo obrabe in posamezne prispevke k skupni obrabi. Z elektrokemijskimi metodami je pokazala, kako na korozijske lastnosti vpliva slina, nizek pH ter prisotnost fluoridov. Ugotovila je, da ima zlitina NiTi dobre repasivacijske lastnosti, vendar je pri nizkih pH in ob prisotnosti fluoridov izpostavljena intenzivnemu raztapljanju. Žica iz nerjavnega jekla ima v primerjavi z zlitino NiTi nižjo polarizacijsko upornost in večjo nagnjenost k lokalnim oblikam korozije, kar je določila iz pozitivne histereze ciklične krivulje.
Tribokorozijske procese je spremljala na preizkuševališču z izmeničnim gibanjem. Ovrednotila je tri elektrokemijske metode za spremljanje tribokorozijskih procesov: metodo s spremljanjem potenciala, potenciostatsko metodo ter meritev elektrokemijskega šuma. Pridobila je informacije o skupni stopnji obrabe in določili posamezne prispevke. Žica iz zlitine NiTi se zaradi manjše trdote, mikrostrukture in sestave oksidne plasti obrablja bolj kot nerjavna žica. Delež mehanskega prispevka k skupni stopnji obrabe je večji pri žici NiTi. Z meritvami XPS/AES smo določili sestavo in razlike med osnovno ter novonastalo oksidno plastjo v obrabni razi po tribokorozijskem preizkusu. Prav tako je spremljala izločanje ionov pri izpostavitvi žic z določevanjem kovin v simulirani slini z ICP-MS med obrabo in statično izpostavitvijo. Koncentracija niklja pri statični izpostavitvi ne presega mejne vrednosti, določene z EU-direktivo 0,5 µg/cm2 × (7 d). S tribokorozijskim preizkusom je simulirala enodnevno obrabo in določila koncentracijo izločenega Ni, ki je bila pri žici NiTi 134-krat presežena vrednost iz EU-direktive in 65-krat pri žici iz nerjavnega jekla.
Petra Močnik je bila financirana v letih 2015 in 2016 s strani ARRS v programu Mladi raziskovalci.
