2. konferenca trajnostne gradnje
bnoviti ali porušiti in nadomestiti z novogradnjo?
V četrtek, 21. maja 2015, je na Brdu pri Kranju potekala 2. konferenca trajnostne gradnje, na kateri se je ZAG predstavil z razstavnim prostorom. Nosilna tema konference, je bila trajnostna prenova obstoječih stavb.
Tema konference – trajnostna prenova obstoječega stavbnega sklada je priložnost za ponoven zagon gradbeništva ter pot k energetsko učinkovitemu, z viri varčnemu ter predvsem zdravemu bivanju, kajti v povprečju ljudje v stavbah preživimo 90% življenja.
Včerajšnje konference smo se udeležili: Friderik Knez, mag. Sabina Jordan, dr. Katja Malovrh rebec, Miha Hren in Ema Kemperle.
Da bi pokazali drugačna razmišljanja in inovativne pristope k reševanju težav, so organizatorji nanjo povabili ugledne, strokovno podprte predavatelje iz naše širše domovine – Evropske unije, saj le-ti z nami delijo podobne težave, podnebje, okolje ter načine razmišljanja. Izbrali so nekaj najbolj pogostih primerov stavb in vprašanj, ki so najbolj pereča, kot na primer:
- Kakšne stavbe si želijo njihovi uporabniki?
Stavbe, v katerih preživimo tolikšen del svojih življenj, bi morale biti kar najbolj prilagojene željam uporabnikov. Je to res tako in kaj si dejansko želijo LJUDJE? Za razjasnitev teh vprašanj je bila narejena vseevropska raziskava Healthy homes barometer na vzorcu 12.000 ljudi ter pod strokovnim vodstvom uglednih strokovnjakov, ko je prof. dr.dr. hc. Bernd Wegener z univerze Humboldt v Berlinu. Njene izsledke bo predstavljala Ingrid Reumert iz Danske.
- Kako financirati gradnjo in obnovo, kadar financerji za to nimajo posluha?
Alternativne rešitve je predstavil Adrian Ballaci, mlad podjetnik in direktor Global Environmental Social Business (GESB), etičnega podjetja, ki se med drugim ukvarja tudi z iskanjem alternativnih rešitev za financiranje novogradenj in obnov, predvsem v primerih, ko sredstev in financerjev primanjkuje, kot je pri nas pogosto.
- Obnova enostanovanjskih hiš
Privatni investitorji si vsi želijo energetsko varčnih in zdravih bivališč, a pogosto niso sposobni prevzeti finančnih bremen teh posegov. Ena od poti za reševanje teh težav je sodelovanje z gradbeno industrijo, da le-ta razvije cenovno dostopne ter izvedbeno ugodne (kratki roki izvedbe, z manj gradbenega hrupa in prahu, ipd) rešitve. Ustvarjalci nizozemskega studia BouwhulpGroep, katerih rešitve je predstavljal dr. Haico van Nunen, trdijo, da je ponavljanje tisto, ki prinaša želene rezultate. Tudi v našem okolju, kjer je bilo v določenih obdobjih grajenih veliko naselij vrstnih enostanovanjskih hiš, so lahko takšne rešitve zelo dobrodošle …
- Obnova spomeniško zaščitenih stavb
V Sloveniji jih je na stotine in skoraj vse kličejo po obnovi. Seveda pa se ob tem rojeva množica dilem. Dr. Thomas Bellazi je po izobrazbi doktor kemije, podjetje, v katerem deluje, pa se imenuje BauXsund, torej zdravje v stavbah. Na primeru prenove spomeniško zaščitene stavbe z Dunaja (podobnih je pri nas na stotine) je predstavil, kako se pravilno postopa pri takšnih projektih.
- Obnova pisarniških javnih in zasebnih poslopij
Kako učinkovito pristopiti k tem vprašanjem, je bilo prikazano na primeru prenove poslopja pošte iz 60-tih let v poslovno stavbo za potrebe javne uprave. Avtor zasnove dr. Michael Tribus je razložil, kako so ob tem dosegli kar 90 % prihrankov energije, ustvarili zdravo in prijetno bivalno okolje za zaposlene ter mesto olepšali s stavbo nevsakdanjega, a zelo estetskega videza.
- Obnova šol, vrtcev in drugih izobraževalnih poslopij
Ob tem se najpogosteje pojavlja vprašanje „Obnoviti ali porušiti in nadomestiti z novogradnjo?“. Gradbena stroka ta vprašanja preverja z analizami LCA (Life-cycle assesment) in LCCA (Life-cycle cost analysis). Holger König je med vodilnimi nemškimi strokovnjaki za to področje, ki je na primerih obnove oz. novogradnje razložil pravilen pristop k razmisleku o teh vprašanjih ter vrsto drugih zanimivosti.
Trajnostna prenova obstočeih stavb je področje, za katerega vlada splošen konsenz, da bo obudila in spravila v ponoven zagon propadlo gradbeništvo.
