POTROG
Po naročilu Ministrstva za obrambo RS smo z delom na raziskovalnem projektu POTROG - Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite pričeli v septembru 2011 in zaključili konec junija 2013. Prijavitelj in nosilec projekta je bil Zavod za gradbeništvo Slovenije (mag. Marjana Lutman kot vodja projekta ter dr. Iztok Klemenc in mag. Polona Weiss kot vodji posameznih sklopov), pri projektu pa sta sodelovala Agencija RS za okolje in Inštitut za vodarstvo. Osnovni cilj projekta je bila priprava strokovnih podlag in orodij za vsestransko pripravljenost na potres.
Ocena potresne nevarnosti
Za območja v Sloveniji, kjer projektni pospešek tal na Karti potresne nevarnosti Slovenije znaša 0.225 ali 0.250 g (obravnavana območja) smo določili tip tal po standardu Evrokod 8 (A, B, C, D, E in S1) in izdelali karte mikrorajonizacije.
Ocena potresne odpornosti / ranljivosti stavb na obravnavanih območjih
Individualne ocene 155 izbranih stavb
Individualno smo ocenili 155 stavb posebnega pomena za civilno zaščito (gasilski domovi, bolnišnice, zdravstveni domovi, domovi za starejše občane, šole), po izboru večjih občin na obravnavanih območjih: Ljubljana, Kranj, Domžale, Kamnik, Škofja Loka, Medvode, Vrhnika, Logatec, Idrija, Brežice in Krško. Ocene smo izdelali z metodami za oceno potresne odpornosti in ranljivosti, ki smo jih razvili na ZAG (PO-ZID, PO-AB, RAN-Z) in so prilagojene vrsti nosilne konstrukcije (zidane, armiranobetonske, jeklene).
Posplošene ocene vseh stavb
Na razširjeni bazi ZAG, ki vključno z novimi vsebuje ocene za 1354 stavb, smo ugotovili zakonitosti med potresno ranljivostjo in osnovnimi podatki o stavbah (material navpične nosilne konstrukcije, starost in število nadzemnih etaž). Z ugotovljenimi korelacijami smo približno ocenili potresno ranljivost in odpornost stavb na obravnavanih območjih. Osnovne podatke o stavbah smo privzeli iz Registra nepremičnin (REN).
Ocena ogroženosti stavb in prebivalcev
Vzpostavili smo povezavo med potresno ranljivostjo RAN-Z in Evropsko potresno lestvico EMS in ocenili kategorije poškodovanosti po EMS, kar predstavlja model potresne ogroženosti stavb. Model potresne ogroženosti prebivalstva za nočni scenarij pa smo izdelali v povezavi s Centralnim registrom prebivalstva. Oba modela smo vgradili v spletno aplikacijo Sistem za hitro odločanje v primeru potresa, s katero ima naročnik prvič na razpolago kvantitativno opredeljene podatke o številu stavb in prizadetih oseb za različne potresne scenarije.
Izobraževalne vsebine
Za občane smo izdelali navodila za primer potresa in spletne izobraževalne vsebine. Izdelali smo zgibanki za gospodinjstva in otroke, plakat za otroke in obširno brošuro za prebivalstvo. Velik pomen ima samostojna spletna aplikacija Anketa za samooceno potresne ogroženosti. Temelji na modelu, ki smo ga uporabili za posplošene ocene vseh stavb, z njo pa lahko posameznik okvirno oceni pričakovano poškodovanost svoje stavbe ob potresu.
Vprašalnik za oceno uporabnosti objektov po potresu
Vsebinsko in tehnološko smo posodobili vprašalnike za ocenjevanje poškodovanosti in uporabnosti stavb v primeru potresa. Izdelali smo aplikacijo za avtomatsko predizpolnitev, kar bo omogočilo hitrejše izpolnjevanje vprašalnikov na terenu, v zbirnem centru pa hitrejši vnos podatkov v bazo za statistične analize učinkov potresa.
Ob zaključku projekta smo naročniku predali tudi dokument POTROG, ki ga je objavil na svoji spletni strani. V njem kateri so zbrane vse vsebine in praktično vsi rezultati, z izjemo številčnih rezultatov individualno ocenjenih stavb.
Predstavitve projekta
Projekt smo na pobudo naročnika najprej predstavili na Dnevih zaščite in reševanju v Velenju, 3. oktobra 2013. Od novembra 2013 do oktobra 2014 smo projekt predstavili tudi na sedežih občin, ki so aktivno sodelovale pri projektu (Vrhnika, Idrija, Kranj, Krško, Škofja Loka, Domžale, Brežice, Kamnik in Ljubljana) in jih seznanili z ocenami potresne nevarnosti in ogroženosti stavb v njihovi občini.